Predgovor

Fotografija že od nekdaj privlačil veliko ljudi, vendar si večina tega, do nedavno razmeroma dragega, hobija ni mogla privoščiti. Ob pojavu prvih digitalnih fotoaparatov pred dobrimi desetimi leti, je sprva kazalo, da bo ta novost namenjena le profesionalcem. Cene so bile namreč astronomske, zmogljivosti pa zelo skromne. A v nekaj letih se je zmogljivost digitalnih fotoaparatov povečala za 10-krat, hkrati pa je za enak faktor padla njihov cena. Priljubljenost fotografiranja je še dodatno spodbudilo vgrajevanje miniaturnih digitalnih fotoaparatov v mobilne telefone in danes skorajda ni mobilnega telefona brez fotoaparat.

Zdaj je lahko vsak fotograf. No, če že ne fotograf v pravem pomenu besede, pa vsaj človek s fotoaparatom, ki beleži prizore okoli sebe. Pri takšnem pristopu seveda ne moremo pričakovati kakovostnih fotografij, vendar to tudi običajno ni cilj uporabnikov fotoaparatov. Gre za preprosto ovekovečenje prizorov, ki bi sicer utonili v pozabo.

Kaj pa po fotografiranju?

Fotografiranje z digitalnim fotoaparatom je čudovit hobi, ki ni treba, da se konča s pritiskom na sprožilnik fotoaparata. Digitalna fotografija namreč ne odpira na široko vrata le fotografiranju, temveč omogoča tudi vstop v svet obdelovanja digitalni fotografij. In knjiga, ki jo berete, je lahko vaš vodnik pri prvih korakih v ta svet osupljivih možnosti.

Korekcija svetlosti in kontrasta, retuširanje, fotomontaža in druge vrste obdelave fotografij so bile v času klasične fotografije izključno domena redkih strokovnjakov, danes – v času digitalne fotografije in računalnikov – pa to lahko počne skoraj vsak. Poleg digitalnega fotoaparata je treba imeti le še povprečen računalnik in dovolj zmogljiv grafični program. Vse to seveda ni poceni, zato je treba dobro premisliti, kako čim bolj učinkovito porabiti denar. Vsekakor velja nekaj več odšteti za fotoaparat, za obdelovanje fotografij pa je za začetek najbolje uporabiti katerega od brezplačnih programov, npr. program Gimp. To je eden redkih brezplačnih programov, ki poleg vseh osnovnih orodij omogoča tudi uporabo plasti, izbir, poti in mask. Po zmogljivosti se lahko kosa s programom Adobe Photoshop Elements, po načinu uporabe in videzu orodij pa je bolj podoben »velikemu« Adobe Photoshopu. Gre torej za program, s katerim lahko brez stroškov osvojimo temeljna znanja in tehnike obdelave digitalnih fotografij. Pozneje pa, če se odločimo za resnejše delo, preprosto preidemo na uporabo Photoshopa. Poleg tega pa je program Gimp preveden tudi v slovenščino.

O knjigi

Tehnike obdelave digitalnih fotografij je težko osvojiti, ne da bi vedeli, kaj v bistvu digitalne fotografije so. Zato si bomo v uvodnem poglavju najprej ogledali namen in delovanje glavnih sestavnih delov digitalnega fotoaparata, nastanek digitalnih fotografij in njihovo zgradbo. Ob tem bomo spoznali tudi najpomembnejše pojme in lastnosti digitalnih fotografij, kot so: piksli, ločljivost in velikost digitalnih slik, barvni prostor … Uvodnemu delu sledita poglavji o osnovni in zahtevni obdelavi digitalnih fotografij, ki nas bosta ob nazorno razloženih projektih korak za korakom popeljali od najosnovnejših opravil, kot so: obrezovanje fotografij, spreminjanje velikosti, korekcija svetlosti in kontrasta … do zahtevnejših obdelav, kot so: umetno zmanjševanje globinske ostrine, izdelovanje fotomontaž in panoramskih slik, selektivnega spreminjanja barv, izdelovanja črno-belih slik …

Vse tehnike obdelave so predstavljene z brezplačnim in v slovenščino prevedenim programom Gimp, ki je na voljo na: www.gimp.net ali na www.knjigca.si. Kljub temu je mogoče vse projekte izvesti tudi s programom Photoshop ali Photoshop Elements, saj skoraj vse spremljajo okvirčki s povezavami do nadomestnih orodij.

Popotnica

Pri obdelavi fotografij se moramo zavedati, da s tem vedno posegamo v njihovo verodostojnost – lahko jo izboljšamo ali izničimo. Če je prizor na fotografiji videti na primer temnejši ali svetlejši, kot v resnici je bil, ga lahko s korekcijo svetlosti in kontrasta naredimo takšnega, kot bi moral biti. Če pa na fotografiji oblačno nebo zamenjamo s sončnim nebom brez oblačka, da bi se pred prijatelji pohvalili, kako lepo vreme smo imeli na počitnicah, ne moremo več govoriti niti o fotografiji. S takšno predelavo dobimo sliko brez vsakršne dokumentarne vrednosti. Vendar to ne pomeni, da moramo za vsako ceno ohraniti verodostojnost fotografij, še več, če že imamo na voljo vsa ta orodja, dajmo domišljiji krila. Pred prijatelji, znanci in drugimi občudovalci naših izdelkov pa se raje hvalimo s poznavanjem in obvladovanjem obdelovalnih tehnik, kot da jih vlečemo za nos s fotomontažami. No, včasih pa si jih lahko vseeno nekoliko privoščimo.

Miha Zorec, avtor